slámico

Mira otros diccionarios:

• slámica — e ž (á) 1. posušeno steblo žita ali trave: slamica mu moli iz las; s slamico spuščati balončke; lahek kot slamica 2. cevka za pitje: dobiti poleg soka tudi slamico; plastična slamica / piti po slamici, s slamico 3. ekspr. manjšalnica od slama:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• búcati — am nedov. (ȗ) otr. narahlo dregati ali zbadati: s slamico bom bucal polža; bucati s prstom pod bradico …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• odlámljati — am nedov. (á) z lomljenjem odstranjevati: odlamljal je vejice in si z njimi označeval pot // z lomljenjem odstranjevati dele česa: odlamljati slamico; zobje se mu odlamljajo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• rogáč — a m (á) 1. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče: rogač leze po listju; dražiti rogača s slamico 2. ekspr. žival z velikimi rogovi, navadno srnjak: ustrelil je triletnega rogača 3. evfem. hudič: sam rogač ji pomaga; črn kot… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• ščegèt — éta [čǝg in čeg] m (ȅ ẹ) ščegetanje: ščeget po podplatih; ščeget s slamico / kadar ga je pogledala, je čutil ščeget po telesu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• ščegetáti — ám tudi éčem stil. áčem [čǝg in čeg] nedov. (á ȃ, ẹ, á) 1. s premikanjem rahlo dotikajočega se predmeta povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom: fant je ščipal in ščegetal sošolce; ščegetati po podplatih, pod brado, za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• sŕkanje — a s (ŕ) glagolnik od srkati: hlastno srkanje; srkanje pijače s slamico / slišati je bilo žvenket žlic in srkanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• viržínka — e ž (ȋ) tanjša, daljša cigara s slamico, ki se pred kajenjem izvleče: kaditi viržinko; havane in viržinke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• žgečkáti — ám nedov. (á ȃ) 1. z rahlim premikanjem prstov po kakem delu telesa povzročati dražeč občutek, ki sili k smehu, refleksnim gibom: žgečkati otroka; žgečkati po podplatih, pod nosom / žgečkati s slamico / brezoseb. mene ne žgečka // z rahlim… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• žvekáti — ám nedov. (á ȃ) 1. redko žvečiti: žvekal je skorjico kruha / žvekati tobak / žvekati slamico gristi, grizljati 2. nar. cmokati, čofotati: voda mu je žvekala v čevljih; razmočena zemlja je žvekala pod nogami žvekajóč a e: žvekajoča zemlja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika